Po srednje\u0161olskem \u0161olanju v Trstu in Ljubljani se je 1925 vpisala na \u017eensko akademijo za prosto in uporabno umetnost na Dunaju (Frauenakademie f\u00fcr freie und angewandte Kunst) in ob \u0161tudiju v ateljeju Eilfriede Berbalk opravila vajeni\u0161tvo za tol\u010dene zlate in srebrne predmete. Po treh letih je \u0161olanje nadaljevala na dunajski umetno obrtni \u0161oli (Kunstgewerbeschule des \u00f6sterreichieshen Museums f\u00fcr Kunst und Industrie) in leta 1934 diplomirala pri prof. Josefu Hoffmannu. Za izredne \u0161tudijske uspehe je prejela nagrado Ludwiga Lobmeyrja za tisto leto. \u0160olanje je nadgradila z absolventskim te\u010dajem zgodovinskih kostumov (1933\/34) in s specialko za na\u010drtovanje in tehni\u010dno izdelavo pri Hoffmannu, ki jo je zaklju\u010dila 1936. Leta 1938 je od\u0161la v Berlin, kjer je bila 1939 hospitantka na dr\u017eavni tekstilni modni \u0161oli in delala v Deutsches Mode-Institut. Po vrnitvi v Jugoslavijo 1940 je v Beogradu na\u010drtovala vzorce za tovarno svile v Novem Sadu, leta 1941 pa je zaradi vojne obti\u010dala v Ljubljani in se 1942 zaposlila kot kostumografinja v Dr\u017eavnem gledali\u0161\u010du. Ta poklic je po vojni opravljala \u0161e naprej, sprva v SNG v Ljubljani (do 1946), nato v SNG Maribor (1947\u20131955) in nazadnje v gledali\u0161\u010du Ivana Zajca na Reki (1955\u20131957), kjer se je upokojila.
\nPred vojno je sodelovala na \u0161tevilnih razstavah v tujini: leta 1933 je prejela prvo nagrado na mednarodni modni razstavi na Dunaju, mdr. je razstavljala v avstrijskem paviljonu na Triennalu v Milanu 1936, kjer je njeno kaseto za cigare odkupil italijanski kralj, v avstrijskem paviljonu na svetovni razstavi v Parizu 1937 in ve\u010dkrat v \u00d6sterreichieshe Museum f\u00fcr Kunst und Industrie (MAK).<\/p>\n","protected":false},"featured_media":417,"template":"","meta":{"_acf_changed":false},"class_list":["post-472","osebnost","type-osebnost","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"acf":[],"yoast_head":"\n