Engelbert Besednjak

Politik, novinar in publicist Engelbert Besednjak se je rodil 14. marca 1894 v italijanskem mestu Gorica. Umrl je 21. decembra 1968 v Trstu. Po osnovni šoli in nemški gimnaziji, ki ju je med letoma 1906 in 1913 obiskoval v Gorici, se je vpisal na dunajsko pravno fakulteto in tam leta 1920 doktoriral.

Že v času šolanja se je povezal s krščanskosocialnim gibanjem in med 1913 in 1914 opravljal vlogo tajnika Krščanskosocialne zveze za Goriško, na Dunaju pa deloval v katoliškem študentskem društvu Danica, kjer se je seznanil z Antonom Korošcem, Janezom Evangelistom Krekom in Izidorjem Cankarjem. Slednji ga je leta 1919 povabil, da bi prevzel mesto urednika katoliškega političnega dnevnika Slovenec. Delo je Besednjak sprejel, od leta 1921 pa je v Trstu kot glavni urednik skrbel še za dnevnik Edinost. V Trstu je opravljal tudi druge politične naloge, vezane na težave, ki so jih zaradi raznarodovalnih pritiskov Italije imeli primorski Slovenci.

Ko se je leta 1921 iz Trsta preselil v Gorico, je postal član deželnega odbora za Goriško in Gradiščansko, v katerem je 1922–1924 prevzel uredništvo Goriške straže. Za krajši čas je opravljal vlogo podpredsednika društva Edinost, kasneje pa bil šest let še njegov predsednik (1922–28), istočasno pa še sourednik mesečnika Socialna misel (1922–1925). Sodeloval je na državnozborskih volitvah, ki so potekale aprila 1924, na katerih so ga izvolili v rimski parlament. V obdobju naslednjih štirih let se je zavzemal zlasti za slovanske (slovenske in hrvaške) manjšinske skupnosti v Italiji, med drugim tudi za pouk v maternem jeziku, in opozarjal na težave, s katerimi se soočajo. Prav tako je sodeloval pri najpomembnejšem mednarodnem telesu v Evropi v času med obema vojnama – Kongresu evropskih narodnosti (1925–1938), ki se je ukvarjalo z vprašanji manjšin. Poleg Josipa Wilfana, ki je bil njegov predsednik, je imel v njem pomembno vlogo tudi Besednjak, saj so ga izvolili za predsednika Mednarodne zveze manjšinskih časnikarjev.

Med letoma 1930 in 1938 je kot politični emigrant bival na Dunaju, a se po tem, ko je bila Avstrija priključena Nemčiji, preselil v Beograd. Tudi od tam je kot simpatizer OF usmerjal odločitve »goriške sredine«. Leta 1950 se je preselil v Trst, prevzel vodstvo Slovenske krščanske socialne zveze in se še naprej zavzemal za slovensko manjšino v Italiji. Leta 1954 je ustanovil tednik Novi list in bil njegov urednik vse do smrti.

Na aleji velikih mož v Novi Gorici od leta 1984 stoji njegov doprsni kip.

​Izobrazba
  • osnovna šola in nemška gimnazija, Gorica (1904–1913)
  • študij prava, Dunaj (doktoriral 1920)


Zaposlitev
  • tajnik goriške Krščanske socialne zveze, 1913–1914
  • vojaški uradnik (cenzor korespondence italijanskih vojakov v avstrijskem ujetništvu), med prvo svetovno vojno


Članstvo v skupinah, umetniških društvih ali zduženjih
  • član izrednega deželnega odbora za Goriško in Gradiščansko, 1921
  • poslanec v rimskem parlamentu, 1924–1929


Dela
  • Naše vodne sile, Jadranski almanah, 1923, 52–55
  • La questione economica della Venezia Giulia: discorso pronunciato alla Camera dei Deputati nella tornata del 3 aprile 1925, Gorica, 1925
  • Voditelju in buditelju naroda Virgilu Ščeku v spomin, Novi list, 7. 8. 1958 – 1. 7. 1966 (205 nadaljevanj s presledki)


Viri in Literatura
  • Rado BEDNARIK, Besednjak, Engelbert (1894–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi139964/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. april 2020).  
  • Janko JERI, Engelbert Besednjak, Enciklopedija Slovenije, 1, A–Ca, Ljubljana 1987, str. 253.
  • Branko MARUŠIČ, Engelbert Besednjak (1894–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi139964/#novi-slovenski-biografski-leksikon (15. april 2020).
  • Egon PELIKAN, Josip Wilfan in Engelbert Besednjak v Kongresu evropskih narodnosti v letih 1925–1938, Prispevki za novejšo zgodovino. Zbornik Milice Kacin Wohinz, 1, Ljubljana 2000, str. 93–112.
  • Uredništvo, Besednjak, Engelbert (1894–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi139964/#slovenski-biografski-leksikon (15. april 2020).

Manuela Dajnko (16. 4. 2020)

 



Galerija

Engelbert Besednjak, vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/08/Engelbert_Besednjak_1929.jpg

Engelbert Besednjak, vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/08/Engelbert_Besednjak_1929.jpg