Franc Podgornik

Franc Podgornik je leta 1869 maturiral na gimnaziji v Gorici in do leta 1873 na Dunaju študiral klasično ter primerjalno filologijo, od leta 1873 do leta 1877 pa arheologijo in filozofijo, vendar študija ni zaključil. Do leta 1879 je živel na Dunaju, kjer je bil tajnik istega leta ustanovljenega Slovenskega literarnega društva. Po tem letu se je preselil v Gorico, kjer je prevzel uredništvo Soče (do leta 1882). Leta 1890 se je preselil v Trst in se leta 1895 vrnil na Dunaj.

Bil je izjemno ploden pisec, slovanofil in komentator družbenih razmer. V letih 1877–1878 je sodeloval pri Zori, po prenehanju njenega izdajanja pa je začel objavljati v  Stritarjevem Zvonu, v katerem je izšlo kar 1878 člankov. Pisal je tudi za druge revije in publikacije, npr. za Kres. Zavzemal se je za to, da bi za višjo književnost in znanost vsi Slovani sprejeli ruščino. Menil je, da se bo na podlagi skupnega jezika razvila skupna slovanska kultura, ki bo v Avstriji ravnotežje nemški kulturi, s čimer naj bi bila po njegovem prepričanju odstranjena nevarnost, ki je grozila Avstriji od panslavizma in pangermanizma.

Podgornik je bil kritičen do slovenske politike. Ni odobraval politike katoliške stranke, a tudi ne narodnonapredne stranke, ki ji je očital nedelavnost. V socialnem oziru je bil med redkimi, ki so iskali pravičnejše odnose do delavstva in kmeta; poljskemu plemstvu je npr. očital, da kmeta izkorišča. Kljub aktivnemu zavzemanju za Slovence in avstro-ogrske Slovane je ostalo njegovo prizadevanje skoraj brez uspeha, saj je zahteval stvari, ki niso bile uresničljive, kot je bila npr. uvedba ruščine za vso slovansko višjo književnost. Njegov vpliv se je tako omejil na majhen krog rusofilov; največ somišljenikov je imel v Trstu in tržaški okolici.

 

Viri in Literatura

 

Danila Zuljan Kumar (9. 3. 2020)