Janez Trenz

Janez Trenz je študiral arhitekturo na ljubljanski Tehniški fakulteti, kjer je bil učenec Jožeta Plečnika. Študij je zaključil leta 1938 z diplomsko nalogo Semenišče. Po diplomi je bil zaposlen pri arhitektu Marjanu Mušiču v Mariboru, med drugo svetovno vojno je delal v Nemčiji, po vojni kratek čas v Makedoniji, med letoma 1948 in 1979 pa je delal v arhitekturnem biroju Slovenija projekt. Udeležil se je več razstav; leta 1958 je razstavljal v Moskvi, leta 1959 na potujoči razstavi Sodobna jugoslovanska arhitektura, ki je gostovala v Oslu, Københavnu, Stockholmu, Varšavi, Ljubljani in Londonu, leta 1973 pa še na zagrebškem velesejmu, in sicer na razstavi Novejši slovenski urbanizem, v sklopu razstave Urbanex.

Skupaj z arhitektom Francem Šmidom in inženirjem Cirilom Pogačnikom je v okviru arhitekturnega biroja Slovenija projekt zasnoval urbanistično podobo Velenja (1953/54–1961). V istem mestu je leta 1958 zasnoval tudi upravno stavbo velenjskega rudnika, v Fiesi je načrtoval počitniški dom (1959) in dom rudarjev (1960), projektiral stavbo FE v Ljubljani (1960), v Novi Gorici sodno zgradbo (1963), na Kolodvorski v Ljubljani poslovno-trgovsko zgradbo in stanovanjski del (1963–1965) pa tudi hospitalni objekt Kliničnega centra Ljubljana (1964–1965). Trenz je avtor nove stavbe Arhiva Slovenije (1974–1978) in restavracije Gruberjeve palače v Ljubljani. V Skopju je naredil obeležje makedonskega narodnega heroja Goceja Delčeva (1946), v Mariboru pa spomenik Josipu Jurčiču.

​Izobrazba

• Tehniška fakulteta, Ljubljana (do 1938)

Zaposlitev

• pri arhitektu Marjanu Mušiču, Maribor
• arhitekturni biro Slovenija projekt (1948–1979)

Dela

• obeležje makedonskega narodnega heroja Goceja Delčeva, Skopje, Makedonija (1946)
• spomenik Josipu Jurčiču (kipar Alojzij Kogovšek), Maribor (odkrit 1954)
• urbanistična zasnova Velenja, skupaj s Francem Šmidom in Cirilom Pogačnikom (1957–1960)
• upravna stavba rudnika, Velenje (1958)
• počitniški dom rudarjev, Fiesa (1960)
• stavba FE, Ljubljana (1960)
• okrožno sodišče, Kidričeva ulica, Nova Gorica (1963)
• poslovno-trgovska zgradba in stanovanjski del, Kolodvorska ulica, Ljubljana (1963–1965)
• hospitalni objekt Kliničnega centra Ljubljana (1964–1965)
• restavracija ob glavni cesti v Tržič (1965)
• nova stavba Arhiva Slovenije, Ljubljana (1974–1978)
• restavracija Gruberjeve palače, Ljubljana (?)

Nagrade, priznanja, odlikovanja

• nagrada Prešernovega sklada (skupaj s Francem Šmidom in Cirilom Pogačnikom) za urbanistično ureditev novega Velenja (1962)

 

Viri in Literatura

• Alenka DI BATTISTA, Nova odkritja pri raziskovanju Ravnikarjeve Nove Gorice in Trenzevega Velenja, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 47, 2011, str. 322–340.
• Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M–Ž, Ljubljana 2008, str. 1198.
• Plečnikova šola v Ljubljani (ur. Lojze Gostiša), Ljubljana 1996, str. 58, 62.
• Tomaž VUGA, Projekt: Nova Gorica, Ljubljana 2018.
• Bogo ZUPANČIČ, Janez Trenz (1914–2005). Velenju je vdihnil dušo, Delo, 47/53, 2005, str. 9.
• Neznani avtor, Trenz, Janez, Šaleški biografski leksikon: Saleskibiografskileksikon.si, 8. september 2014. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=751

Manuela Dajnko (20. 11. 2019)

Galerija