Jožef (Josip) Koller je bil eden od prvih šolanih slovenskih gozdarjev. Rodil se je materi Jožefini, roj. Seethal, in očetu Andreju, nekdanjemu upravniku Zoisovih fužin na tedanji hišni številki 78 v Bohinjski Bistrici. Šolal se je na ljubljanskem liceju (1809–1815), leta 1817 pa je končal gozdarsko šolo v Mariabrunnu na Dunaju in prvo službo nastopil na okrožnem uradu v Ljubljani. Med letoma 1821 in 1828 je opravljal delo okrožnega gozdarja v Mozirju, kasneje v Motovunu. Kollerjeva službena pot med letoma 1829 in 1843 ni znana. Pred letom 1843 je najverjetneje delal v Motovunu, od 1844 naprej pa je bil gozdni in rentni mojster Gozdnega urada v Gorici. V Gorici je deloval tudi v kmetijski družbi. Leta 1855 je bil imenovan za stalnega člana Deželne komisije za odvezo in regulacijo zemljiških bremen za Trst in Primorje. Upokojen je bil leta 1865. Koller je imel velike zasluge predvsem pri urejanju gozdov na Primorskem in pri pogozdovanju Krasa. Na prošnjo tržaškega mestnega sveta je del kraškega sveta med Trstom in Bazovico pogozdil s sadikami črnega bora (1859), s čimer je dosegel velik uspeh, ki pomeni prelomnico pri pogozdovanju slovenskega Krasa. Leta 1865 je aktivno sodeloval na zborovanju avstrijskega gozdarskega društva v Trstu. Kot vodja Gozdnega urada v Gorici med letoma 1844–1864 je po smrti Josefa Ressla nadaljeval njegovo delo pri ureditvi Trnovskega gozda. Z delom pri urejanju Trnovskega gozda je začel takoj po prihodu v Gorico in da bi to nalogo pospešil, je vodil izgradnjo ceste iz Solkana na Trnovo (1855–1860). Pomemben doprinos Kollerja v gozdarstvu je bil gozdnogospodarski načrt za Trnovski gozd, narejen okoli leta 1844, ki je gozdarjem poznan zgolj iz delnega prepisa oziroma citiranih delov, uporabljenih v kasnejšem, leta 1878 izdelanem načrtu.
Koller je bil skupaj z Josefom Resslom, ki je že leta 1833 kartiral, taksiral in izdelal generalno karto trnovskih cestnih razmer za Goriško, pomemben tudi zato, ker je imel s svojimi dognanji glede melioracije in pogozdovanja velik vpliv na delo gozdarjev, kmetijcev in drugih gospodarstvenikov pri obnovi in oživitvi zapuščenega sveta na Primorskem. O svojem praktičnem delu v gozdu je pisal v člankih, ki jih je objavil v slovenskem in nemškem jeziku. O strokovnih gozdarskih problemih, zlasti pa o pogozdovanju Krasa, je pisal v Mitteilungen des Forstvereines der österr. Alpenlander (1853) in Österreichische Monatsschrift für Forstwesen (1866).
Koller je bil poročen z Marijo Divjak, s katero je imel sedem otrok. Poznana sinova sta bila svetnik finančne prokurature na Dunaju dr. Peter Koller in notar v Kanalu ob Soči dr. Johann Koller. Leta 1875 so Jožefu (Josipu) Kollerju v Solkanu na cesti, ki vodi proti Trnovemu, postavili spominsko ploščo, ki je bila leta 1919 premazana z betonom, leta 1957 pa vnovič odkrita.
- Kako pustimo Krasu veselo prihodnost vstanoviti (Kmetijske in rokodelske novice 1850, 167–68, 171–72, 175);
- Butlerjeva vodba za drevesne sadiša in presadiša (Kmetijske in rokodelske novice 1850, 195–96, 201, 206);
- Očitno deržavno izpraševanje gojzdnarjev ali borštnarjev v Ljubljani (Kmetijske in rokodelske novice 1851, 31, 35, 41–2, 48, 52);
- Potreba, gore in hribe boljši obdelovati (Kmetijske in rokodelske novice 1851, 1–2, 7–8);
- Razgled tega, kar se je doslej zastran pogojzdenja Krasa očitno razglasilo in priporočilo (Kmetijske in rokodelske novice 1851, 31–2, 35–6, 42, 52).
Viri in Literatura
- Branko MARUŠIČ, Koller, Jožef. Primorski slovenski biografski leksikon: snopič Kacin–Križnar, 2. knjiga (ur. Martin Jevnikar), Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.
- Petra KOLENC: Gozdar Jožef Koller (1798–1870) in njegove zasluge pri izgradnji ceste Solkan–Trnovo. Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 2014, št. 11, str. 6–10. Dostopno na: http://rpng.zrc-sazu.si/sites/default/files/izvestje11_web.pdf.
Danila Zuljan Kumar (6. 2. 2020)
