Milko Kos

Milko Kos (1892–1972) je po končani gimnaziji na Dunaju študiral zgodovino in geografijo, nato pa še pomožne zgodovinske vede na Dunaju in v Parizu. Sprva je delal na rokopisnem oddelku današnje Narodne in univerzitetne knjižnice, nato pa večino življenja poučeval pomožne zgodovinske vede in občo zgodovino srednjega veka na raznih fakultetah, sprva v Beogradu in Zagrebu, od leta 1926 in vse do upokojitve leta 1965 pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kos, ki velja za utemeljitelja sodobnega slovenskega zgodovinopisja, se je v sklopu svojega znanstvenega delovanja ukvarjal s publikacijo virov, pomožnimi zgodovinskimi vedami, agrarno in kolonizacijsko zgodovino srednjega veka, politično in kulturno zgodovino, s poudarkom na srednjem veku, sintezo slovenske zgodovine in vprašanjem slovenske historiografije.

S svojim raziskovalnim delom je sodeloval tudi pri uveljavljanju pravic države SHS in nove Jugoslavije, kjer se je zavzemal za pravične, narodnostne meje. Tako je že leta 1919 objavil razpravo o slovensko-italijanski jezikovni meji, nato pa bil bolj aktiven šele po drugi svetovni vojni. Takrat je o omenjeni tematiki pisal časopisne članke in zborniške prispevke, kot npr. Istoričeskoe razvitie slovenskoj zapadnoj granicy (1946) in Where Does the Slovene Littoral belong by Civilization and Politically (objavljeno v The Julian March: Studies on its History and Civilization; 1946). V tem času se je močneje osredotočil na območje Primorske in o temi napisal številne razprave, npr. sintezo primorske zgodovine od naselitve do 18. stoletja (zbornik Istra i Slovensko Primorje, Beograd 1952), Tolminska gastaldija leta 1377 (Camiola 1917), K postanku slov. zapadne meje (RDHV 1930), Oglejski patriarhi in slov. pokrajjne do srede 13. stoletja s posebnim ozirom na vlado patriarha Bertolda iz rodovine Andechs (ČZN 1917), Srbski Brankovići in goriški grofje (ČJKZ 1920), Zgodovina Primorja (zbornik Julijska krajina, Beograd 1930), uvod za peti zvezek Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku (1928) in Urbarje Slovenskega Primorja (I–II, Ljubljana 1948, 1954). Znotraj primorske problematike se je posvetil predvsem Beneški Sloveniji in Istri. Poleg tega je sodeloval pri delu za uveljavljanje mirovne pogodbe z Italijo in Avstrijo na področju kulturne dediščine. Med drugim je bil član posebne komisije zunanjega ministrstva FLRJ za restitucijo arhivov iz Avstrije (1958–1959) in ekspert posebne jugoslovanske delegacije za restitucijo kulturnih dobrin iz Italije (1961).

 

https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi292331/

 

Izobrazba

  • gimnazija, Gorica, Italija, 1903–1911
  • študij zgodovine in geografije, Dunaj, Avstrija, 1911–1916
  • Institut für Österreichische Geschichtsforschung, študij pomožnih zgodovinskih ved, Dunaj, Avstrija, 1916–1917
  • École nationale des Chartes, študij pomožnih zgodovinskih ved, Pariz, Francija, 1921–1922

Imena učiteljev

  • Konstantin Jireček
  • Otto Redlich
  • Alfons Dopsch
  • Emil von Ottenthal

Zaposlitev

  • Komisija za reševanje arhivskega vprašanja za Slovenijo, Dunaj, Avstrija, 1918–1920
  • Državna študijska knjižnica (NUK), rokopisni oddelek, znanstveni sodelavec in asistent, Ljubljana, 1919–1924
  • docent za pomožne zgodovinske vede, Beograd, Srbija, 1924–1925
  • izredni profesor za pomožne zgodovinske vede, Filozofska fakulteta, Zagreb, Hrvaška, 1925–1926
  • izredni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1926–1934
  • dekan, prodekan, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1935–1936
  • Jugoslovenski istorijski časopis, sourednik, 1935–1939
  • redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1934–1965
  • rektor, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 1941–1945
  • upravnik Inštituta za zgodovino, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1941–1950
  • prorektor, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 1945–1948

Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih

  • Znanstveno društvo, član, Ljubljana, 1928
  • Slovanski inštitut, član, Praga, Češka, 1936
  • Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, dopisni član, Zagreb, Hrvaška, 1937
  • Slovenska akademija znanosti in umetnosti, redni član, Ljubljana, 1938–1939
  • Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Filozofsko-filološko-historični razred, vodja, Ljubljana, 1940–1941
  • Muzejsko društvo za Slovenijo, predsednik, Ljubljana, 1934–1945
  • Zgodovinsko društvo za Slovenijo, podpredsednik (od 1968 častni član), Ljubljana, 1945
  • Jugoslovanski nacionalni komite za zgodovinske vede
  • Královská česká společnost nauk, član, Praga, Češka, 1948
  • Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov, Poljska, član, 1948
  • Zgodovinski časopis, član uredniškega odbora, 1950
  • Slovenska akademija znanosti in umetnosti, glavni tajnik, Ljubljana, 1950–1972
  • Inštitut za raziskovanje avstrijske zgodovine, član, Dunaj, 1953
  • Srpska akademija nauka i umetnosti, član, 1961
  • Medakademijski svet jugoslovanskih akademij

Dela

  • Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku V, 1928
  • Srednjeveški rokopisi v Sloveniji (s sodelovanjem Fr. Stelèta), 1931
  • Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije, 1933
  • Conversio Bagoariorum et Carantanorum, 1936
  • Brižinski spomeniki: uvod, paleografski in fonetični prepis, 1937
  • Srednjeveški urbarji za Slovenijo, Urbarji salzburške nadškofije, 1939
  • Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Urbarji slovenskega Primorja, 1948–1954
  • Srednjeveška Ljubljana. Topografski opis mesta in okolice, 1955
  • Zgodovina Slovencev od naselitve do 15. stoletja, 2. izdaja, 1955
  • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog I, 1970
  • Gradivo za historično topografijo Slovenije. Za Kranjsko do leta 1950, 1975

Nagrade, priznanja, odlikovanja

  • Prešernova nagrada za življenjsko delo, 1955
  • častni doktor Univerze v Ljubljani, 1969

Viri in literatura

  • Ferdo GESTRIN, Bogo GRAFENAUER, In memoriam akademiku in profesorju Dr. Milko Kosu, Zgodovinski časopis, 26, 1972, str. 5–12.
  • Ferdo GESTRIN, Milko Kos in njegovo delo, Zgodovinski časopis, 2, 1993, str. 181–183.
  • Bogo GRAFENAUER, Znanstveno delo Milka Kosa, Zgodovinski časopis, 6/7, 1952/53, str. 9–29.
  • Bogo GRAFENAUER, Ob sedemdesetletnici Milka Kosa, Zgodovinski časopis, 16, 1962, str. 171–75.
  • Bogo GRAFENAUER, Milko Kos, Letopis Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti, 23, 1972, str. 85–95.
  • Bogo GRAFENAUER, Ob stoletnici slovenskega znanstvenega zgodovinopisja, Zgodovinski časopis, 35, 1981, str. 15–27.
  • Bogo GRAFENAUER, Milko Kos: ob 90-letnici rojstva in ob 10-letnici smrti, ki je minila decembra 1982, Primorska srečanja, 39/40, 1983, str. 151–156.
  • Bogo GRAFENAUER, Kos, Milko, Enciklopedija Slovenije, 5, Kari–Krei, Ljubljana 1991, str. 311.
  • Bogo GRAFENAUER, Življenje in delo Milka Kosa, Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev. Izbrane razprave, Ljubljana 1985, str. 353–384.
  • Branko MARUŠIČ, Kos, Milko, akademik (1892–1972), Slovenska biografija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi292331/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (28. januar 2019).
  • Peter ŠTIH, Milko Kos, Člani, SAZU, http://www.sazu.si/clani/milko-kos (21. 5. 2019).
  • Uredništvo, Kos, Milko, akademik (1892–1972), Slovenska biografija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi292331/#slovenski-biografski-leksikon (28. januar 2019).
  • Josef ŽONTAR, Milko Kos (1892–1972), Südost–Forsch, 31, 1972, str. 344–349.